Uvajanje goste hrane
Po prvih šestih mesecih samo materino mleko ali formula za dojenčke ne bosta več zadostovala za zadovoljitev nekaterih dojenčkov. Poleg tega imajo dojenčki ob vstopu v drugih šest mesecev življenja povečane prehranske potrebe, na primer zelo visoke količine železa. Večja je tudi potreba po cinku, kar lahko uravnamo z dobro uravnoteženo in zdravo prehrano.
Gosto hrano uvajajte počasi – navsezadnje se ne mora prilagoditi samo otrokova prebava, ampak tudi proizvodnja mleka v vašem telesu. Takoj po zamenjavi mlečne hrane lahko približno tri do štiri tedne kasneje uvedete dodatno kašo. Vendar pa v tej fazi ne bo vsak dojenček pripravljen na odstavitev. Pomembneje je, da ste pozorni na otrokove namige, kot pa da štejete tedne. Vsak otrok je drugačen in se razlikuje glede na to, kdaj začne kazati jasno zanimanje za drugačno hrano.
Znaki, da je dojenček pripravljen na gosto hrano
- Otrok sega po hrani.
- Opazuje žlico, ko se premika od krožnika do ust.
- Z zanimanjem cmokajo z ustnicami in delajo žvečilne gibe.
- Z jezikom ne potiskajo več kaše iz ust .
- Otrok lahko kratek čas sedi vzravnano (z malo opore).
- Ko se žlica približa, odpre usta.
- teden: Začnite z dvema do tremi čajnimi žličkami čiste zelenjavne (sami se odločite ali jo boste ponudili v koščkih, pretlačeno z vilico ali spasirano kot pire) in povečujte količino do 100 g. Opazujte otroka, saj se med seboj res razlikujejo in se ne obremenjujte preveč s sprotnim tehtanjem. Dokler otrok pridobiva na teži, ste lahko starši pomirjeni.
- teden: Zelenjavi dodajte približno 50 g krompirja in eno žlico Holle dopolnilnega olja.
- teden: Kašo dopolnimo z 20 do 30 g mesa.
- Za sladico lahko v kašo vmešamo malo Holle sadnega kozarčka ali sadnega Holle pireja/žepka.
Holle kozarčki in žepki so idealna rešitev, ko se vam mudi, ste na poti ali enostavno nimate energije za poplesavanje po kuhinji. Brez slabe vesti izberite Holle – skrbno izbrane zdrave sestavine z najvišjo kakovostjo Demeter.
Deset nasvetov, ki resnično pomagajo
1. Ostanite sproščeni. Vsak otrok se bo naučil jesti v svojem tempu. Ne primerjajte svojega otroka z drugimi. Uživanje različnih količin je odvisno od številnih dejavnikov: individualnih potreb, hitre rasti, splošnega zdravja dojenčka, izraščanja zob…
2. Brez pritiska. Starši izberete, kaj sme otrok jesti – otrok pa izbere, koliko poje. Otroka nikoli ne silite, da bi jedel, ampak ga motivirajte, da poskusi.
3. Ne obremenjujte se z iskanjem recepta do zadnjega grama. Bolj pomembno je zagotoviti, da so prava razmerja.
4. Senzorično raziskovanje. Igranje ni nič drugega kot senzorično raziskovanje – dovolimo in spodbujajmo otroke, da odkrijejo novo hrano. Velikokrat bo hrana namesto v ustih končala tudi na tleh.
5. Rituali pomagajo. Otroci naj pomagajo pripraviti mizo, servietke, dajte jim zadolžitev, ki jo bodo z veseljem izpolnili in se pri tem počutili pomembni.
6. Postavite pravila. Pomislite, katera pravila želite uvesti za jedilno mizo. Pomembno je, da so ti primerni starosti in se izvajajo dosledno.
7. Pozitivno vzdušje. Ustvarite prijetno vzdušje med obroki in se izogibajte konfliktom in motnjam, kot so npr. mediji in vstajanje od mize.
8. Brez prigrizkov. Pravilo: po približno 20 minutah je obrok končan. Med obroki upoštevajte približno dve do tri ure premora in se izogibajte grizljanju in prigrizkom – sčasoma se bodo otroci med obroki naučili jesti, dokler niso siti.
9. Samoregulacija. Za razvoj zdravih prehranjevalnih navad je pomembno, da otroci sami izkusijo, kdaj so lačni in siti. Otroka ne silite, naj nadaljuje s hrano.
10. Hrana ni nagrada. Hrane nikoli ne uporabljajte kot nagrado ali kazen.